Kaj pričakujemo od otrok ob vstopu v osnovno šolo?
- pozna in uporablja osnovne vljudnostne fraze ob očesnem stiku (pozdrav, prosim, hvala,…)
- je samostojen pri osnovnih higienskih navadah (umivanje rok, obiskovanje stranišča, brisanje nosu)
- se zna obleči in obuti, odpeti/zapeti zadrgo
- prepozna svoje potrebščine, oblačila in obutev
- loči med tem, ”kaj je moje in kaj je tvoje”
- ob klicu se odzove na svoje ime in usmeri pozornost na odraslo osebo glede nadaljnjih usmeritev ali zahtev
- izpolni preprosta in sestavljena navodila
- razume in sprejema pomen besede „ne“ , razume, da mora včasih počakati, da pride na vrsto
- zna pripraviti in pospraviti stvari, kot mu je naročeno
- zna uporabljati jedilni pribor, svinčnik, barvice in škarje
- pozna osnovno rokovanje z žogo (met in lovljenje)
Nekaj dobronamernih nasvetov šolske svetovalne službe
V stiku z otrokom bodimo prisotni (očesni stik, brez telefona, se pogovarjamo, ga zavestno poslušajmo in se zbrano in jasno odzivamo v odnosu in v komunikaciji).
Naučimo se reči in zdržati “NE”, kadar je to za nas ali za otroka zelo pomembno. Čustveno zreli odrasli začutimo, kdaj svoj ne izrečemo iz srca, z ljubeznijo in v dolgoročno podporo svojemu otroku. Zato kar pogumno.
V pogovoru z otrokom bodimo pozorni na besedišče in jasno izgovorjavo. Besedišče naj bo čim bolj bogato, opisno komentirajmo dogajanje, pristnih svoje in otrokove čustvene reakcije, stanja, občutke sproti ubesedimo, …). Otrok mora besedišče še postopoma osvojiti. Če ga odrasli ne uporabljamo, ga otrok ne more dobiti.
V čustveno varnem stiku bodimo zgled primerne komunikacije in odnosa – vljudnostne fraze prosim, hvala, se opravičujem… in tudi dosledno pričakujmo uporabo obojega. Pohvalimo otroka, ko opazimo, da mu gre vse bolje.
Spodbujajmo samostojnost otroka, a temu posvetimo potreben čas (otroku omogočimo, da doma uri potrebne veščine – umivanje zob, oblačenje, urejanje svoje omare, skrb za svoje stvari. Zavedajmo se, da otrok potrebuje dovolj časa za usvojitev spretnosti in veščin. To je otrokova potreba, omogočanje okoliščin za to, pa naša odgovornost. Če se nam zmeraj mudi, otrokova potreba ni izpolnjena.
Do septembra je še precej časa za vajo, zato naj bo to učenje z vami igrivo in vedro v pričakovanju nove življenjske pustolovščine, ki se ji reče šola.
